Strmoglavljenje 3. november 2009

»Ozrtje je greh, ki vkoplje v kamen.«
Tu postanem, a moje oko niti za trenutek ne počije, v nebu me izgublja, iščoč zavetje oblaka, da ne pozabljam; bila sem zmedenega dečka čudna ptica. Mislila preveč in hotela, da bi slišal. Prosil je, ubogala sem in molčala, saj težak mu je bil moj glas. Nagradil me [...]

Izdaja? 16. oktober 2009

Drevo je zraslo prav na sredini peščenega otoka, ga zavzelo skoro polovico. Če bi razmišljala o koreninah, se niti njegova krošnja ne bi mogla tako razbohotiti v omejenem prostoru tal. A zadosti je imelo globine! Kamorkoli bi se ozrlo, bi – če bi znalo – uzrlo valovanje gladine ter razburkanost tekočnosti. Moglo pa je čutiti [...]

Izpiranje dotika 14. september 2009

Utapljali smo se dolgo. Od valov smo bili močnejši v številu, zanašajoč se na njihovo jakost smo upali, da nas uspejo ločiti. Bilo bi dovolj, ako bi usmiljena gluhost legla na naša ušesa, med kričeče tujce, polne sovraštva do vzkrikov drugega bitja, prisotnega v sebi prilaščenem prostorju.
Slano nas je žejalo in goltali smo peno, ki [...]

Refleksija 13. avgust 2009

Škripanje sem zaslišal. Zvok še ene zmajane kovinske postelje, trenje stolčenih kolesc ob podlago premaza epoksidne smole. Gotovo bil je to alarm, ki je opominjal na mojo vsakdanjost, spominjal me je na hrup s ceste, ob katerem sem nekoč rad zaspal, zato sem ga sčasoma kar vzljubil. Omogočil mi je vsaj približno prepoznavanje začetkov dneva; [...]

Mrčes odvečnih besed [Neizgovorjeno] 11. avgust 2009

Boj obupa z zaletom zoper hitenje; kres omotice, ples vrtoglavosti. Preveč zraka, lebdenje znotraj, v srž izgubljenosti prostorja. Med goščo misli, med ubitimi vrsticami, povlek v objem ozrtja. Gnitje in trohnenje mrtvih: zdaj vonj blaznosti, iščoč pribežališče? Med neurjem solzavih šepetanj, nevrednih sočutja. V navalu bridkosti so-čutenj
najdba izgubljene osebe.
Nobeni izmed plazečih se senc zdaj ti [...]

Jakost nečistosti 21. julij 2009

Vlažen vzduh opoja poletja jih je bil izvabil nad gladino v krošnje obvodnih dreves. Po njih so se prvi teden svežega letnega časa vzpenjale do kopnega, da bi jim teden minil v središču gozda. S hipnotičnimi glasovi so prepevale težkozveneče pesmi, strašne in čudovite obenem ter s svojim čarom in lepoto prevzemale mimoidoče: moške in [...]

Plodnost 26. junij 2009

Njene poteze so v nekem dnevu odtekle izpete v obrazu drobnega otroka, izgubljenega dečka, ki je nekoč iskal objeme v iskrah pogledov. Najti zna odseve, v tisočerih drobnih koscih oblik lastnega telesa, skupni duši sličnega mozaika. Bolezen je, sredi sadovnjaka se pne nad vejevji in drgne se ob debla, da jih okuži, ogrne s plaščem [...]

Torzo 3. junij 2009

Nekoč sem spoznal majhno bitje, podobno kosu marmorja. Pobral sem ga s tal in ga vzel v naročje. Njegovo belo telo je bilo negibno in hladno kot led, a zdelo se je živo, zato približal sem ga licu in na njem začutil vročično sapo bolesti.
Za trenutek se mi je zazdelo, da slišim njegovo težko sopenje [...]

Svila [Vlakna rekonstrukcije] 27. maj 2009

Brezvetrje je ohromilo ptice sredi leta, s svojo gluhostjo udušilo brenčanje žuželk in ustavilo še poslednji trepetajoči list, kot bi hotelo vsak drobec trenutka raztegniti v neskončno dobo koprneče negibnosti. V vzdušnice požeruhov se je lovila lepljiva para počasnosti; niti teža zraka, ki je redčil živelj, ni mogla omajati temeljev raja zadovoljnih gosenic.
Deblo in vejevje [...]

Bioluminiscenca [Pepel samovžiga] 14. maj 2009

Tako samo je telo, ki ostane na otoku, ko tisto, kar ga je do tja privedlo, že zdavnaj odide, in osamljena je njegova duša. Golta ga brezčasnost, večnost ga pokoplje v pesek pod žgoče opoldansko sonce, da zalebdi v lastni brezkončnosti, in ne zaveda se, da je nekoč prav samo molilo za smrt minljivosti, saj [...]