V soju ost 12. september 2009

prodana sem bila
za trideset srebrnikov
pod žolto luno
ki hotela je
svetiti zlato
bila sem izdana
v spreletu dotikov
rumenosti obraza
čigar obod reže
bolezni zaplato

Razpotje 7. september 2009

Je še sreča,
ko je nenadoma
nad tankostjo ledu
moč lebdeti,
ne več stopati.
Doseči lahkost.
Pred njo:
srečati bojazen.
Izjokati toplo
sol utrujenosti.
Le-to vzljubiti.
Počíti.

Krik! 8. junij 2009

bila je zgolj mikavna nimfa a nikoli prava muza kot popolna umetnina izvabljala blazna strmenja mehkih dotikov brez trenja v potezah ihte razparala kiča merila duše ujetosti krivina v obnemoglem naveličanju iskala nove lepote poslušalca pljuvala kri truda izpod ljubeznivih prstov tkalca v njem umetnost odkrila vedno v gluhost se zaljubila in umetnost je [...]

Mentol [Lesket staniola] 5. junij 2009

v stanju budnosti telesa
leži počivališče uma
ko se vnovič vrača
vedno ista mora
vstanem in kukam iz lupine
ranljiva konstantna izmišljotina
ponižanje spet vame se zaljubi
z lepoto sladke bolečine
teptam spomin
v njem sva obstala
požrla naju bo resnica
ker si le figura in sle krinka

Fantast 29. april 2009

Nočem tvojih predmetov v svojem prostoru.
Nočem tujih oči v svojem oknu.
Pretežko breme sem, da bi me mogel nositi.
Ne želim si tvoje krvi na papirju.
V tvojem ne obstajam, nikjer ne obstanem.
Ljubim v nočeh lastne premike.

Lakota-žeja 23. april 2009

tvoje je
vse tvoje
v meni nikogaršnji jaz
on-jaz
jaz-ti
ti-ona
ti-on-jaz-ona
mi-vi-oni
mi-nesrečni
mi-brez konca
v večnem začetku
vročični navzven – hladni navznoter
moja prikazen včasih sreča tvojo
brez pozdrava
na zmajanem kolesu
križišču naših poti
križišče naših sledi
živi preteklost v sedanjem
pričakovanju prihoda
ljubi slike podob
rivalstvo-izraba-zloraba
tvoje je
vse tvoje
vse-moj-nikogaršnji-jaz
izgubljen v luknji sebe

CHCl3 9. april 2009

Izdih hlapljive tekočine
omaje v nas zavedno.
Vdih boža z narkotičnim učinkom.
Zato so nam usta zamašena
s pozlačeno tkanino odhajajočih –
brusimo tope jezike,
strgamo otopela srca.
Zasuvamo omrtvelo,
misleč da je umrlo.
Bližnji dotik je rakotvoren.
Zahtevno je zadati smrtno rano
s šibkimi rokami,
utrujenimi nogami.
Glej,
nova elegija se rojeva
v tisočerih
zagnojenih grlih.
Slišiš?
Trohnoba je aromatičen vonj.

Kes 25. marec 2009

Strmiš vase:
zamaknjenost naših pogledov
je rja verige, ki priklepa nase
lovijo te sence starih obredov
Z roko si poljubljaš usta:
krvave barve večer
na praznik odpusta
zasije v soju namer
Večerjaš zvezde:
krhke razlamljaš v prah
da tudi one lačne se zde
piješ njihov sladki strah
spletene v mrežo slasti
povabile smo se medse
odstiramo krinke plasti
Gledaš predse.
prešteješ nam dele
zbrušene črepinje
zaceljene skodele
Ozreš se v svoje stopinje.
proti tebi stegujemo [...]

Gnev 17. marec 2009

V mori razparanih sanj
krik sna prizna nemoč.
Dan je bele noči obroč,
perioda istih potovanj.
Asfalt spirajo solze z oblakov,
ob rob se steka sivina porazov.
Kaplje naših pepelnih obrazov
splakujejo sledi tujih korakov.
Pod pripeko pekočin
le plast opeklin sem.
Zbuja se mi v pesem
vsaka izmed bolečin.

Trenje 13. marec 2009

Podarjene vrtnice spe v vazah nagnite,
pod razglašenim poltonom utrnejo spomin -
na preperele vizije v meglovju že davno izmite,
okrvavljenega trnja, bodečih osti, razritih skomin.
Umišljene misli brez mnenj
vlivajo hladne srage potu
prek hrbtišča utajenih čutenj;
pod spone igranega sramu.
Razpletenega kokona ovoj,
odvržen v ščemenje užitka -
krč srca in telesa zastoj
nikdar ne nudita počitka.
Izpete so spokane strune mrtvega vsemirja,
razmajanih terc ljubimec [...]