Haluciniranje

2009 september 15
by ArnKatla

Nikdar ne verjemi tistemu, ki zraste pred teboj iz tal, še preden lahko treneš z očmi. Vračaj mu dotike in bodi mu poslušalec: dvomi v njegove kretnje, tvoj spomin naj ne beleži niti glasu. Ko bo hotelo izginiti, se bo razblinilo še neskončno hitreje.

Vonj bo ostal in v dim ovil vso bolezen.

Brez dušenja.

2 Responses leave one →
  1. 2009 oktober 3

    Ja, veliko ljudi živi navidezno življenje in z njimi vdirajo v resnična. Fizkalno je sporno, da puščajo praznino za seboj. Svetov je več in včasih je bolje, da ostanejo daleč narazen.
    Ker če človek ne misli resno, čemu potem misli sploh???
    In kdo pravi, da moraš biti ravno ti resničen in dober, da na koncu izgubljaš.
    A želja in up sta kraljevski par. Botra neskončnega tveganja.

  2. 2009 november 7
    ArnKatla permalink

    Vdirajo. Ker mi sami jih puščamo blizu.

Leave a Reply

Note: You can use basic XHTML in your comments. Your email address will never be published.

Naroči se na te komentarje preko RSS