Krik!
2009 junij 8
bila je zgolj mikavna nimfa a nikoli prava muza kot popolna umetnina izvabljala blazna strmenja mehkih dotikov brez trenja v potezah ihte razparala kiča merila duše ujetosti krivina v obnemoglem naveličanju iskala nove lepote poslušalca pljuvala kri truda izpod ljubeznivih prstov tkalca v njem umetnost odkrila vedno v gluhost se zaljubila in umetnost je postala sama z neba vpijoč preveč me je preveč za enega človeka
ArnKatla
spomnila sem se, da sem zadnjič na nekaj pozabila.. kaj če se najde človek, za katerega te ne bo preveč, ampak bo on tebi premalo? tega nisva upoštevali. ne na ta način, ki ga imam jaz zdaj v glavi, pa ga ne znam ubesediti.
Prav imaš, to možnost sva izpustili.
Katera od variant je torej bolj pogubna? Ali pa gre pač za eno in isto, in obstaja skozi dve različni perspektivi?
Oh, kratka je pot od muze, ki je preveč za enega človeka, do zavrženosti v srcu, ki ga je premalo za človeka. Pot je dolga točno za eno umetnost.
Potem je čas za novo muzo.
In neskonča pot nimfe do te muze.