Mentol [Lesket staniola]
2009 junij 5
v stanju budnosti telesa
leži počivališče uma
ko se vnovič vrača
vedno ista mora
vstanem in kukam iz lupine
ranljiva konstantna izmišljotina
ponižanje spet vame se zaljubi
z lepoto sladke bolečine
teptam spomin
v njem sva obstala
požrla naju bo resnica
ker si le figura in sle krinka
ArnKatla
Da nekdo ni, kar smo verjeli, da je in pričakovali, da bo, je neko čudno razočaranje nad seboj. Človek se ne moti rad. In potem ne več točno kaj je ostalo v spominu. A boli.
Boli ponižanje, boli izgubljenost, sladak je le občutek, da si še in morda vera, da se kališ in s tem presegaš.
Oh, spet vzela si mi vse besede. =)