Mentol [Lesket staniola]

v stanju budnosti telesa

leži počivališče uma

ko se vnovič vrača

vedno ista mora

vstanem in kukam iz lupine

ranljiva konstantna izmišljotina

ponižanje spet vame se zaljubi

z lepoto sladke bolečine

teptam spomin

v njem sva obstala

požrla naju bo resnica

ker si le figura in sle krinka

2 Responses

  1. Da nekdo ni, kar smo verjeli, da je in pričakovali, da bo, je neko čudno razočaranje nad seboj. Človek se ne moti rad. In potem ne več točno kaj je ostalo v spominu. A boli.
    Boli ponižanje, boli izgubljenost, sladak je le občutek, da si še in morda vera, da se kališ in s tem presegaš.

  2. Oh, spet vzela si mi vse besede. =)

Leave a Reply