Včasih se Sebičnost prekrsti v Dobroto, njen svetal obraz zasije v otožju, izraz trpeč zastane. Takrat si Iznajdljivost nadene pronicljivo masko Zlobe, nabrusi si nohte in pobeli zobe, prasne v nekakšen zapeljiv krohot, ki jo stresa kot božjast, in zapleteta se v krvav masaker.
Ah, sebičnost se mnogokrat potvori v dobroto, lažni alturizem vedno služi le egu.
Iznajdljivost najbrž nikoli ni samostojna, vsi jo imajo in jo izrabljajo. Tudi Zlobi pride prav. In Zloba pride prav celo Resnici. In obratno.
Masaker je namreč lahko samo resničen, da je res krvav.
Izraba je zloraba, Sebičnost škropi okrog svoje gnojne rane, da obstane Iznajdljivost z umazanimi rokami od krvi ter zasije v krivdi, ki jo sama ne more občutiti.